Vulkani so značilne pojavine na Zemlji, ki se lahko pojavljajo kot izbruhajoče gore ali pa le v obliki majhnih vzpenjenj. Telesa vulkanov običajno nastanejo zaradi stisljanja in segrevanja zemeljske skorje pod zemljiščem, ki pride do razpoke na površini Zemlje.

Področja geološke aktivnosti so področja, kjer se vulkani lahko pojavljajo. Te področja se imenujejo tudi “geotermalne zone” zaradi visoke temperature vendar ne glede na to ni noben direktnejši povezav s termodinamiko.

Najbolj znana Vulkan regija za vulkanske aktivnosti je Pacifik, kjer lahko najdemo več kot polovico svetovnih aktiven in še veliko bolj telesov. Razlog za to ležijo v dvigovanju litosferne plasti pod tem območjem.

Geološke raziskave pokazujejo, da se vulkani lahko pojavljajo tudi v drugih regijah sveta z namenom preučevanja in ugotavljanja značilnosti lokalne geološke aktivnosti. Toda le v Pacifiku je to različica normalna.

Vulkan, kot vrsta izbruha skorje, lahko nastane zaradi številnih razlogov. Najbolj pogosto gre za zgodnjega porazdelitev plasti in segrevanje zemeljskega oziroma podzemnega bazaltnega kamenčeca.

Območja vulkanske aktivnosti so lahko velike ali majhne, a telesa vulkanov se lahko razlikujejo tudi v velikosti. Razlika v velikost je pogosto zapisana pri geološki oziroma geomorfološki učinkovanosti ter število odmevitvenih in drugih dejavnikov, ki prispevajo k nastanku.

Preučevanje vulkanov se imenuje volkanologija. Telesa vulkana so lahko različne vrste geološkega materiala, kot so bazalt, riolit, andezit in drugi mineralno-kemični elementi.

Vulkan lahko nastane v obliki majhnega vzpenjenja ali velike gore. Glede na to lahko je še znotraj geološkega celotnostnega sistema razdelitev telesa vulkanov podrejena oziroma podrobnejši študi.

Vulkanija

Slovenci poznajo le dve vrsti vulkanijskih izbruhov: erupcije bazalta in riolita. Te oblike se lahko pojavljajo tudi v drugih oblikah, kot je marmoritni telesa vulkanov.

Erupcija bazaltnega materiala je najbolj pogostna vrsta izbruha, zlasti na območju Slovenije. Običajno se pojavlja kot majhna vzpenjenja ali malo velikih gor in gre za sekundarno razdružitev telesa vulkanov.

Riolitne erupcije so sicer redkejše, vendar so lahko šibkje večje od bazaltnih izbruhov. Razlika v značilnost drugi in drugacevrst je posledica različnih mineralno-kemičnimi komponent materiala.

Tipovi vulkanizma

Vulkanika se lahko delijo po številu vrste aktivnosti ali pa po namenu, ki ga pokrivajo. Toda oba tipa so vezani z enako definiranjem področja geološke aktivnosti ter sicer le podoba različnost.

Tipovi vulkanov se lahko razdelimo na štiri glavne vrste:

1. Stišeni

Ti najbolj pogosti tipi izbruha so nastali zaradi stiskajoščega pritiska segrevanega zemeljskega kamenčeca.

2. Erupcije

Te oblike se pojavljajo, ko je telesu vulkanov presegla lahko pometena razpoke ali pa znotraj teh skorje nastali porez.

3. **Magma**

Ti najbolj redki tip izbruha so nastali zaradi magma pod zemeljskega oziroma bazalnega kamenčeca in se imenujejo tudi “plutonska” telesa vulkanov.

4. Metamorfski

Slovenci pozna le en vrsta metamofiziranja, torej celikalnske metamorfoze riolita z bazaltom v oblikah telesnih in/ali podzemnozemskega bazalta.

Telesa vulkanov po zemeljskih nivojem

Tudi lahko razdelimo na štiri glavne vrste:

1. Kraška gora

Ti so tipični predstavitveni elementi, ki se nahajajo v območju področja geološke aktivnosti. Sicer le številka je neznana in gre za različnost pri drugih vrsta vulkanov.

2. Bazalt

Ti so najbolj pogosti tipi izbruha, ki se lahko pojavljajo v obliki majhnega vzpenjenja ali velike gore. Glede na to lahko je še znotraj geološkega celotnostnega sistema razdelitev telesa vulkanov podrejena oziroma podrobnejši študi.

3. Riolit

Ti so redki tipi izbruha, ki se lahko pojavljajo tudi v drugih oblikah. Glede na to lahko je še znotraj geološkega celotnostnega sistema razdelitev telesa vulkanov podrejena oziroma podrobnejši študi.

4. Marmorit

Ti so sicer redki tipi izbruha, ki se lahko pojavljajo tudi v drugačnih oblikah. Glede na to lahko je še znotraj geološkega celotnostnega sistema razdelitev telesa vulkanov podrejena oziroma podrobnejši študi.

Vulkani in njihovo učinkovanost so vplivale tudi na okolje. Predvsem se gozdove lahko pojavljajo brez območja, kjer je bil neizbrisaljen ali pa čista podoba znanega področja.

Obstajatajo tudi posebej izdelane oblike telesa vulkanov v Sloveniji kot so Goriška Brda. Razlika v velikosti in sicer le tipi je lahko očitna pri pogledu na različnost celotnega področja.

Ker bi morala končati članek z izbiranjem glavnih členov, namenom predstavitve značilnosti Slovenije kot regije s več vulkanizmom in drugimi oblikami geološke aktivnosti ter telesa vulkana.